Author Archive: Urednik

Ogrevanje hiše ni tako preprosto, kot se zdi

Ko sem bil še malo mlajši in živel pri svojih starših, mi je bilo ogrevanje hiše vedno nekaj samoumevnega. Pač takrat se s tem nisem ukvarjal, saj sta za vse poskrbela starša. A ko sem se preselil na svoje, sem lahko hitro opazil, da bo ogrevanje nekaj, na kar bom moral biti še kako pozoren, oziroma bo potrebno dati nekaj pozornosti tudi na to. Imel sem namreč že nek sistem ogrevanja, a se mi je vse skupaj zdelo čisto predrago in na trenutke morda ne najbolj praktično.

Zato sem začel iskati rešitve za ogrevanje mojega doma. Sprva sem lahko bil presenečen nad samim številom različnih možnosti. Od toplotnih črpalk, talnega ogrevanja, peči na pelete, do tistih klasičnih sistemov na kurilno olje ali plin. Vsaka opcija je imela svoje prednosti in slabosti, tako da sem moral še precej premisliti, kateri sistem bo tisti najboljši za ogrevanje hiše. Na koncu sem spoznal, da je ključno razumeti predvsem potrebe same hiše. Koliko izolacije ima, kako velika je in kakšne so želje glede udobja. Pri raziskovanju ponudb sem preveril tudi rešitve pri H7 Solution ogrevanje, da lažje primerjam stroške in vzdrževanje.

Ogrevanje hiše ni tako preprosto, kot se zdi

Tako sem vse skupaj dobro premislil in se le odločil za tisti pravi sistem. Odločitev sicer ni bila enostavna, a ko sem se res poglobil in preveril vse prednosti posameznih ponudb, sem lahko končno videl, kaj bo najboljše.

No to se je kasneje tudi precej izkazalo, sploh na porabi denarja, oziroma mesečnih stroškov. Ko so prišli tisti najbolj mrzli meseci, sem za ogrevanje hiše zapravil konkretno manj, kot prej. Poleg tega mi je bilo tudi udobje precej boljše, saj se mi je zdelo, da so končno vsi prostori ogreti enakomerno in ravno zadosti, da me nikoli ne zebe.

Tako vse skupaj ni bilo najlažje, ter se je bilo potrebne precej pozanimati in se malo poglobiti v vse različne sisteme ogrevanja, a mi je tudi to končno uspelo. Sedaj vem, da ogrevanje ni nekaj tako samoumevnega in enostavnega, kot sem si mislil.…

Odločili so se za reklamno vezenje delovnih oblačil

Prijateljica se je zaposlila v pekarni. Sprva je mislila, da bo ta služba prehodna, saj je imela še druge plane, potem pa se je kar premislila.

Odločili so se za reklamno vezenje delovnih oblačil

V delovnem kolektivu se je dobro razumela, saj je imela zelo dobre sodelavke. Bile skoraj iste starosti in zelo so si bile podobne po karakterju. Bile so razdeljene v skupino, ki je pekla kruh, in v skupino, ki so prodajale in pekle drobno pecivo sproti v prodajalni. Tedensko so se zamenjale v izmeni in bile so zadovoljne. Plačilo je bilo zadovoljivo. Zlahka so se dogovorile za dopuste in proste delovne dni ter si delile delovne sobote. Ko mi je pripovedovala, sem začutila pravo timsko delo, ki bi si ga še kje želeli. Dobivale so stimulacijo pri osebnem dohodku, zato so se zelo trudile tudi pri prodaji.

Vsa delovna oblačila so si prale in likale same doma, a so potem dvakrat letno dobile tudi prašek za pranje perila. Kar naenkrat so opazile, da se jim delovna oblačila hitro uničijo, saj zbledi barva in tudi logo od podjetja se slabo vidi. Predlagale so svojim nadrejenim, da bi imele nove delovne obleke, kjer bi uporabili reklamno vezenje za logo podjetja. Bil bi bolj obstojen in tudi bolj viden. Ker se je tudi bližal zaključek leta, so predlagale tudi, da bi njihovim stalnim strankam podarili servete z njihovim logom podjetja, ki bi bil izvezen. Lahko bi naredili kar dve muhi na en mah. Če bi imele delovna oblačila z vezenim imenom podjetja, bi izgledale bolj urejeno in profesionalno. Tudi oblačila bi bila obstojnejša, saj se vezenine ne bi tako kmalu sprale. Pa tudi če bi delili servete z vezenim logom, bi izgledali zelo profesionalni in zanesljivi. Če dobro premislijo, je reklamno vezenje lahko več kot samo reklama za podjetje. Za izvedbo so izbrali reklamno vezenje Riki.si, ker ponuja obstojne in natančne vezenine.

Podjetju da posebno mesto in takoj tudi lahko pridobi na kakovosti. Po kratkem premisleku so se nadrejeni res odločili za reklamno vezenje delovnih oblačil in promocijskih daril. Kmalu so občutili pozitivne spremembe v trgovini, saj so jih od povsod pohvalili.…

Kako mi je energijska terapija pomagala ponovno zadihati

Pred nekaj meseci sem bila na točki, ko sem čutila, da sem popolnoma brez moči. Nisem bila bolna, a vseeno utrujena, razdražljiva in brez pravega razloga žalostna. Vse, kar sem poskusila – počitnice, sprehodi, masaže – je pomagalo le za kratek čas. Takrat mi je prijateljica omenila nekaj, o čemer prej nisem razmišljala: energijska terapija.

Kako mi je energijska terapija pomagala ponovno zadihati

Najprej sem bila skeptična. Zdelo se mi je preveč duhovno za moj praktični pogled na svet. Ampak ko sem videla, kako pomirjena je bila po nekaj obiskih, sem se odločila, da poskusim. Prostor, kamor sem prišla, je bil topel, tih in prijeten. Terapevtka mi je razložila, da energijska terapija deluje na principu uravnovešanja telesne energije – da se sprostijo blokade, ki nastanejo zaradi stresa, čustvenih obremenitev ali dolgoročnih napetosti.

Ko sem legla na masažno mizo in zaprla oči, sem poskušala odmisliti vse. Po nekaj minutah sem začutila rahlo toploto v dlaneh in val sprostitve, ki se je širil po telesu. Zdelo se mi je, kot da bi nekdo nežno ‘pospravljal’ mojo notranjost. Po seansi sem bila tiho – telo je bilo lahkotno, glava pa prazna, brez običajnega vrtinca misli. Takrat sem prvič razumela, kaj pomeni, da energijska terapija za stres in boljši spanec deluje subtilno, a globoko.

Naslednje dni sem opazila spremembo. Spala sem bolje, manj sem se obremenjevala z malenkostmi in imela sem občutek, da me nič več ne teži. Še vedno sem imela enak vsakdan, a doživljala sem ga drugače. Zato sem se vrnila in vsak obisk energijske terapije mi je prinesel nekaj novega. Včasih mir, včasih olajšanje, drugič pa čisto tišino, ki sem jo potrebovala.

Zdaj hodim redno, enkrat na mesec. Energijska terapija mi je postala nekakšna ponastavitev. Trenutek, ko se spomnim, da moram najprej napolniti sebe, preden dajem drugim. Ni magija, ni skrivnost, je le prostor, kjer si dovolim biti.

Danes vem, da energijska terapija ni le za tiste, ki verjamejo v energijo. Je za vsakogar, ki si želi miru, ravnovesja in občutka, da spet diha s polnimi pljuči.…

Rezkar mi je odprl nov pogled na obdelavo lesa.

Prvič sem se z rezkarjem srečal, ko sem se odločil izdelati manjšo knjižno polico iz masivnega lesa. Do takrat sem večinoma uporabljal osnovno ročno orodje, zato mi je rezkar deloval nekoliko zastrašujoče. Kljub temu sem se odločil, da ga preizkusim, saj sem želel, da bi robovi police imeli lep, zaobljen zaključek.

Najprej sem si sposodil ročni rezkalnik od prijatelja, ki mi je tudi razložil osnovne nastavitve in varnostne ukrepe. Presenetilo me je, kako natančno lahko rezkar oblikuje robove in ustvari popolnoma enakomeren profil. Prvi poskusi so bili previdni in počasni, saj sem se bal, da bi les poškodoval, a kmalu sem dobil občutek in začel delati bolj samozavestno.

Pri delu sem opazil, da je pomembno voditi orodje v pravi smeri, da rez ne cefra lesa. Prav tako sem hitro ugotovil, da kakovostno rezilo močno vpliva na končni rezultat. Z ostrim rezilom so robovi gladki, brez dodatnega brušenja.

Rezkar mi je odprl nov pogled na obdelavo lesa.

Knjižna polica je na koncu izpadla odlično. Zaobljeni robovi so ji dali povsem drugačen videz, skoraj kot bi šlo za profesionalno izdelan kos pohištva. Od takrat sem rezkar uporabil še pri izdelavi kuhinjskih polic, manjših okenskih okvirjev in celo pri izdelavi lesenih igrač za nečake.

Rezkar mi je odprl nov pogled na obdelavo lesa. Prej sem se izogibal bolj zapletenim oblikam in detajlom, zdaj pa se pogosto lotim tudi zahtevnejših projektov. Čeprav se mi je na začetku zdel to orodje namenjeno samo izkušenim mizarjem, sem ugotovil, da ga lahko uspešno uporablja tudi začetnik, le nekaj vaje in potrpežljivosti je potrebne.

Danes ga imam tudi doma in ga uporabljam skoraj pri vsakem projektu. Veseli me, da lahko vsak kos lesa prilagodim svoji ideji in dodam unikatne detajle, ki jih brez rezkarja ne bi mogel ustvariti. To je orodje, ki je hitro postalo nepogrešljivo v moji delavnici.

Odkar imam svoj rezkar, opažam, da se lotim več ustvarjalnih projektov kot prej. Navdihuje me občutek, da lahko preprost kos lesa spremenim v nekaj posebnega, unikatnega in trajnega, kar bo služilo dolga leta.…

Očetovi nadstreški za avto postavljeni s prijateljevo pomočjo

V naši družini velja, da kadar se oče nečesa loti, to vedno tudi naredi temeljito. Tako je bilo tudi tokrat, ko je sklenil, da bodo pred hišo postavljeni nadstreški za avto. Do zdaj so naši avtomobili vedno stali na prostem.

Pozimi so bila stekla zjutraj vedno zaledenela, poleti pa smo sedali na razbeljene sedeže. Oče je rekel, da je tega dovolj in da je čas, da našim vozilom omogočimo streho nad glavo. Akcija nadstreški za avto se je začela. Zamisel pa je imela en problem, oče ni želel najeti nobenega mojstra, ampak se je odločil, da bo delo opravil kar sam. Če je postavil hišo, potem nadstreški za avto ne bi smeli biti problem. Seveda pa se tako zahtevnega projekta ni lotil sam, zato je na pomoč poklical dolgoletnega prijatelja iz otroštva, ki je po poklicu varilec in ima ogromno znanja o kovinskih konstrukcijah. Skupaj sta začela načrtovati.

Očetovi nadstreški za avto postavljeni s prijateljevo pomočjo

Dolgo sta sedela nad papirji in risala skice. Merila sta prostor pred hišo, izbirala različne materiale in primerjala cene. Končno sta se odločila za kovinsko konstrukcijo s streho iz neprosojnega polikarbonata, ki je trpežen. Mama je dodala, da naj bo vse skupaj tudi lepo, da se bo skladalo z videzom hiše. Ko je končno prispel material, se je začelo pravo delo. Skopali smo temelje, v katere sta zabetonirala nosilne stebre. Delo je bilo fizično naporno, zato sva tudi midva z bratom pomagala z nošenjem orodja, čiščenjem in nošenjem hladne pijače. Počasi je konstrukcija rasla pred našimi očmi.

Vsak dan se je videlo več in več. Po celem tednu truda so nadstreški za avto ponosno stali kot varuhi avtomobilov. Oče je bil vidno ponosen, prijatelj pa je z nasmehom dodal, da bi lahko odprli podjetje. In nadstreški za avto so močni, lični in točno takšni, kot si jih je zamisli oče. Zdaj nas ne skrbi več ne dež, ne sneg in ne zmrzal.…

Kolonoskopija samoplačniško me je prav rešila

Nekaj časa nazaj sem kar naenkrat začel čutiti močne bolečine v trebuhu. Na začetku pa sem si tako kot po navadi mislil, da ne gre za nič hujšega. Zdelo se mi je, da gre za kakšne standardne bolečine, ki bodo že s časom minile. Sam sem bil namreč tudi tip človeka, ki se ni najraje odpravil do zdravnika. Zato sem vedno počakal in računal na to, da bo moj imunski sistem že sam poskrbel za vse težave. A v tem primeru pa temu ni bilo tako. Bolečine niso izginile kar tako, kvečjemu so se stopnjevale. 

Na pregledu pri zdravniku pa sem ugotovil, da bo potrebna kolonoskopija. Tedaj pa so me prav prestrašile vse tiste čakalne vrste javnega zdravstva. Zato sem se začel bolj naslanjati na idejo kolonoskopija samoplačniško. Na ta način sem lahko bil namreč prepričan, da bom prišel na vrsto takoj, oziroma zelo hitro.

Kolonoskopija samoplačniško me je prav rešila

Seveda pa me je na začetku precej skrbela cena in koliko me bo vse skupaj stalo. Zato sem najprej malo preveril, kakšno ima približno ceno kolonoskopija samoplačniško. Na spletu sem našel kar nekaj zadetkov iskanja, kateri pa so me precej pozitivno presenetili. Videl sem lahko, da cena za samoplačniško kolonoskopijo sploh ni tako visoka, kot se mi je zdelo. Po navadi sem namreč vedno besedo samoplačniško povezoval z zelo visokimi cenami, kar pa tukaj ni bil primer. 

Zato sem se kar prijavil, ter poklical enega izmed strokovnjakov, ki sem jih našel na spletu. Tedaj sem pridobil ustrezen termin in sem se že lahko odpravil. Termin je bil namreč že čez nekaj dni. Na pregledu pa mi je kolonoskopija samoplačniško pokazala, da na srečo ni bilo nič hujšega. Imel sem rahlo vnetje, kar se je dalo zelo hitro pozdraviti z določenimi antibiotiki. Tako sedaj vem, da naslednjič ne smem toliko odlašati z pregledom, saj ni to prav nič strašnega. …

Kako so danes telegrami bolj redki, kot so bili včasih

Zdi se mi da so danes telegrami zaradi vse te digitalizacije, morda še vseeno premalokrat uporabljeni. Čeprav gre res za bolj tradicionalno obliko izražanja, tako sožalja kot tudi čestitk, pa vseeno nosijo bolj uraden ton kot kakšno SMS sporočila ali telefonski klic.

Prav tako pa telegram dostavi poštar, ki pa temu doda dodatno težo in pomen. Sicer starejše generacije bolj cenijo takšno vrsto komunikacije, a se mi zdi da med mladimi telegrami niso tako aktualni. Še danes srečam koga ki sploh ne ve kaj telegrami sploh so. Tako jim razložim da gre za kratko sporočila ki se po navadi pošilja ob posebnih priložnostih, kot so to na primer kakšne poroke rojstva smrti, kakšne posebne obletnice ali druge življenjske prelomnice. Včasih je telegram pomenil kot nekakšen hiter način komuniciranja na daljavo, še posebej za kakšne pomembne informacije v času ko še ni bilo telefonov ali interneta.

Kako so danes telegrami bolj redki, kot so bili včasih

Danes pa telegrami bolj predstavljajo kot neko simbolično gesto, s katerim izrazimo spoštovanje sočutje ali veselje o večjih dogodkih. Lahko se pošiljajo ob smrti in preko njih izrazimo sožalja, še posebej če ne moremo biti prisotni na pogrebu, ampak želimo vseeno na spoštljiv način izkazati podporo. Prav tako pa lahko tudi ob poroki, rojstvu, pošljemo elegantno in svečano obliko čestitke, ki pa lahko dodamo tudi kakšno darilo zraven. Ker telegrami toliko izstopajo od običajnih SMS sporočil, si ga prejemnik po navadi in zapomnil še kar nekaj časa. Bi pa lahko telegrame uporabili tudi, če želimo narediti bolj uraden in premišljen vtis v imenu kolektiva oziroma podjetja ali druga organizacije.

Res je da so danes hitrejši in bolj praktični načini za komunikacijo, še posebej takrat ko je mogoče ta osebni stik bolj primeren, saj na primer ob sožalju je bolj primeren telefonski klic in osebna prisotnost, prav tako pa lahko izpade tudi telegram zelo neiskreno, še posebej če ta ne izraža osebne topline. Včasih pa telegrami pridejo tudi prepozno, za kar pa je časovna ustreznost zelo pomembna.

Moram reči da tudi sama še nikoli nisem prejela telegrama, prav tako pa še tudi nisem nobenega poslala.…

Luka Koper ni samo pristanišče, je stičišče sveta

Prvič sem obiskal Luka Koper povsem iz radovednosti. Vedel sem, da gre za pomembno pristanišče, a dokler ne vidiš stvari od blizu, si težko predstavljaš, kaj vse tam poteka. Ko sem stopil na območje pristanišča, me je presenetila njegova velikost in živahnost – povsod se je nekaj dogajalo. Ladje, dvigala, tovornjaki, zaposleni… vse je delovalo kot ogromen, dobro usklajen stroj.

Zanimalo me je, kako tak sistem sploh deluje, zato sem si vzel čas in si organiziral ogled. Ekipa v Luki Koper me je prijazno sprejela in mi razložila marsikaj, kar sicer ostane očem skrito. Ogledal sem si različna območja, od terminalov za avtomobile do skladišč, kjer se shranjuje različno blago. Vse je bilo izjemno organizirano, nič ni bilo prepuščeno naključju.

Še posebej me je navdušilo, kako poteka usklajevanje med različnimi oddelki. Od logistike do varnosti, vsak ima svojo vlogo in vse teče, kot mora. Videti v živo, kako se upravlja tovor, kako se pripravljajo ladje in kako pomembna je vsaka malenkost, je bilo zame nekaj povsem novega.

Luka Koper ni samo pristanišče, je stičišče sveta

Luka Koper me ni navdušila samo kot logistični center, ampak tudi kot primer dobre prakse. Spoznal sem, koliko napora vlagajo v okoljsko odgovornost: zmanjševanje emisij, iskanje trajnostnih rešitev, sodelovanje s skupnostjo. To mi je pokazalo, da gre za več kot le pretovarjanje tovora.

Po obisku sem imel občutek, da sem dobil vpogled v nekaj res pomembnega, nekaj, kar pogosto vzamemo za samoumevno, a brez česar sodoben svet ne bi deloval tako, kot deluje. Luka Koper mi je odprla oči in mi pustila globok vtis. To ni samo pristanišče, to je stičišče sveta in nekaj, na kar smo lahko ponosni.

Od takrat naprej gledam na vsak paket, ki pride iz tujine, z drugačnimi očmi. Vem, koliko dela, koordinacije in znanja stoji za tem, da stvar pravočasno pride do mene. Luka Koper ni le logistična točka – je srce pretoka blaga, ki tiho podpira naš vsakdan.…

Vitamin c – stvar, o kateri v času prehladov vsi govorimo

Ko pride jesen in zima, se kar naenkrat vsi začnejo spraševati isto stvar: kako ostati zdrav in preživeti sezono prehladov brez hektolitrov čaja in škatel robčkov. In tako vsi začnejo govoriti o eni in isti stvari: vitamin C.

Saj veš, tisti ‘čudežni’ vitamin, ki ga mame in babice omenjajo že od malega, ko so nam tlačile pomaranče in limone v roke. Ampak a res vemo, zakaj je vitamin C tako pomemben?

Ni samo za to, da ne zbolimo. Čeprav, ja, pomaga pri krepitvi imunskega sistema. Ampak ta vitamin ima še cel kup drugih koristi. Recimo, pomaga pri nastajanju kolagena, kar pomeni bolj zdravo kožo, močnejše lase in boljše celjenje ran. Potem je tu še to, da je močan antioksidant, kar pomeni, da ščiti celice pred škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Malo znanstveno, ampak bistvo je: pomaga nam, da ostanemo bolj fit in mlajši dlje časa.

Vitamin c - stvar, o kateri v času prehladov vsi govorimo

Kje ga sploh dobimo? Seveda vsi najprej pomislijo na citruse: pomaranče, limone, mandarine. Ampak zanimivo je, da ga imajo nekatere druge stvari še več. Recimo paprika, kivi, jagode in brokoli. Ja, brokoli! Kdo bi si mislil, da nekaj, kar večina otrok noče pojesti, vsebuje več vitamina C kot kakšna limona.

Seveda pa danes vitamin C najdemo tudi v prehranskih dopolnilih. Tablete, kapsule, praški, izbire je ogromno. Ampak naj bi ga raje vnesli s hrano, ker telo tako lažje izkoristi vse njegove koristi. Če pa ne gre drugače, so tudi dodatki dovolj dobra opcija.

Mimogrede, si vedel, da vitamin C pomaga tudi pri absorpciji železa? To pomeni, da če recimo ješ špinačo ali rdeče meso, je fino, da zraven spiješ še kozarec pomarančnega soka, da telo železo lažje porabi.

Torej, če si to zimo ne želiš preležati v postelji s škatlo robčkov v eni roki in termometrom v drugi, poskrbi, da dobiš dovolj vitamina C. Pa naj bo to z limonado, papriko ali kakšnim dobrim smoothijem, glavno, da ga ne pozabiš.…

Tudi 3d modeliranje lahko spremeni način življenja

V zadnjem času sem imel vedno več prostega časa, ki pa ga nisem znal ne vem kako dobro izkoristiti.

Po osem urnem delu v službi sem dokaj pogosto brezciljno brskal po netu ali pa gledal televizijo. Vse to od moje zadnje poškodbe gležnja in sem moral prekiniti s svojim dotedanjim hobijem, igranjem nogometa. Zdaj sem iskal nekaj novega, nekaj kar bi me resnično pritegnilo. Nekega večera sem med prebiranjem člankov naletele na zanimivo temo, tema, ki je imela naslov 3d modeliranje. Že od nekdaj so me fascinirali digitalni svetovi in oblikovanje, nikoli pa nisem razmišljal, da bi se tega lotil sam. in radovednost mi ni dala miru, pa sem prenesel brezplačen program in začel raziskovati.

Tudi 3d modeliranje lahko spremeni način življenja

Ha ha, prvi poskusi so bili, milo rečeno, prav smešni. Moj prvi model, ki naj bi bil preprost stol, je bolj spominjal na zmečkano gmoto plastike, kot pa karkoli uporabnega. In vendar nisem obupal, vztrajal sem. Sledil sem video vadnicam, prebiral forume za 3d modeliranje in koraka za korakom izboljševal svoje spretnosti. Po nekaj tednih vaj sem že znal ustvariti preproste predmete, skodelico za mojo mamo, vazo za sestro in majhno ptičjo hišico. Prvič po dolgem času sem imel občutek, da bo moj trud poplačan. Ko sem ustvaril svoj prvi realistični model, kopijo starinske svetilke, sem bil navdušen.

Skoraj kot prava je bila. Ideja za 3d modeliranje in da lahko ustvarim nekaj oprijemljivega me je navdala z občutkom ustvarjalnosti, ki ga prej nisem poznal. Danes svoje proste večere preživljam za računalnikom, oblikujem različne projekte in celo razmišljam, da bi nekoč prodajal svoje modele. Moja delovna miza v dnevni sobi je polna natisnjenih skulptur, okraskov in raznih uporabnih predmetov, ki sem jih sam oblikoval. Za 3d modeliranje ni postavljenih mej, meje so samo naša iznajdljivost in naša domišljija.

Nikoli si ne bi mislil, da bom v nečem tako tehničnem našel veselje. Včasih je dovolj le malo radovednosti, da odkriješ strast, ki ti spremeni življenje.…