Author Archive: Urednik

Vas zanima, kako poteka prodaja hiš

Prodaja hiš predstavlja prav poseben postopek, ki se je večina loti kvečjemu enkrat ali pa dvakrat v življenju. Zavedati pa se je treba, da pri takšni storitvi lahko hitro pride do kakšne napake. Vsaka napaka, ki se pri tem zgodi, pa lahko stane veliko. Posledično je še toliko pomembneje, da se zavedamo, kaj prodaja hiše za nas sploh pomeni in na kaj moramo ob tem biti še posebej pazljivi.

Če je prodaja hiš za vas nekaj neznanega in se lotevate tovrstne prodaje, potem je obvezno trena najeti strokovnjaka, ki vam bo pri tem kar najbolje pomagal. Takšna oseba mora biti v prvi vrsti seveda tudi dobro pravno podkovana. Najbolje je, da se poišče kakšna dobra nepremičninska agencija. Torej skleniti je dobro pogodbo z nepremičninskim posrednikom, da delo opravi namesto vas.

Pred prodajo nepremične si zagotovite novo bivališče

Še preden svojo hišo ali drugo nepremičnino prodate, pa je seveda nujno potrebno tudi to, da si zagotovite novo bivališče. Prav tako prodaja hiš na splošno zahteva, da se preveri, ali je z nepremično vse v redu, da je vpisana v Zemljiško knjigo, da je zanjo izdelana energetska izkaznica oziroma primerno potrdilo. Neurejeno zemljiškoknjižno stanje namreč od nakupa odvrne skoraj vsakega potencialnega oziroma resnega kupca.

Vsekakor pa storitev prodaja hiš vključuje tudi kar nekaj stroškov, zato si pred prodajo pripravite tudi nekaj finančne zaloge. Prodajalec mora namreč plačati davek na promet z nepremičninami. Pri novogradnjah je to 22 %, pri starogradnjah pa je znesek 2 % prodajne cene nepremičnine. Obenem je treba plačati še davek od kapitalskega dobička, če ste ga na primer pri prodaji nepremičnine ustvarili. To pomeni razliko med nabavno ter prodajno ceno. Stopnja tega davka pa je lahko različna. Prvih pet let po nakupu je 25 %. Takšnega davka pa so opravičeni tisti, ki so nepremičnino kupili pred 1. 1. 2002 ali pa so imeli vsaj zadnja tri leta pred prodajo na naslovu nepremičnine prijavljeno stalno prebivališče.

Vikend izlet: casino

Pojdimo v casino, mi z navdušenjem reče prijateljica ob srkanju kave in planiranju dneva, ki je pred nami. Že kar nekaj časa namreč načrtujeva vikend izlet skupaj s svojima fantoma. Seveda je načrt, da ju presenetiva in mislim, da bosta nad idejo, da obiščemo casino, navdušena. Mislite, da jima bo najina ideja všeč. Glede na to, da se vsi vedno zelo radi zabavamo, menim, da ne bosta imela nič proti, če se konec tedna zapeljemo na Obalo in obiščemo casino, ki ga vsi tako priporočajo.

Igre na srečo so bile vedno nekaj, kar sem si želela preizkusiti. Vsi v družini mi namreč govorijo, da sem rojena pod srečno zvezdo, zato je skrajni čas, da to tudi preverim. Prijatelji, ki so casino že obiskali, so mi vedno z navdušenjem pripovedovali o vseh pripetljajih, ki so se dogajali prav tam. S prijateljico meniva, da nam bo malo sprostitve ter zabava in druženje zelo dobro delo, še posebej zdaj v tem prazničnem času. Prevečkrat pozabimo, da življenje ni samo delo in da je treba uživati vsak trenutek. Babica mi je vedno govorila, da je vsak trenutek treba živeti tako, kot da je zadnji. Ko sem bila mlajša sicer nisem vedela, kaj točno je imela v mislih, ko je izrekla te besede. Danes vidim, da je imela še kako prav, zato je čas, da pustimo skrbi za seboj in uživamo v skupnem druženju.

 

Kdo bi si mislil, da lahko zgolj načrtovanje izleta s prijateljico, človeka tako osreči. Obe sva nad idejo čisto navdušeni in komaj čakava, da zanjo poveva še svojima fantoma. Prepričana sem, da se bosta fanta želela preizkusiti v igranju pokra, midve pa se bova zapodili za igralne avtomate in preizkušali najino srečo. Izleta se zelo veselim in komaj čakam, da se vse skupaj začne odvijati. Bodite pripravljeni, casino Slovenija, mi prihajamo!

 …

Praženi mandlji niso zdržali dlje kot do večera

Ostala mi je še kar precejšnja zaloga, ko sem delala zalogo z mandlji in danes sem po čistem naključju našla odličen recept. Odločila sem se, da bom naredila sladek sirup, kamor se bodo mandlji namakali in potem jih bom popražila. To bo res odličen prigrizek za v službo, da ne bom posegala po raznih čokoladah in podobno.

Pripravila sem sirup iz:
200 g sladkorja
100 ml vode
200 g mandljev
0,5 žličke cimeta v prahu 

Sestavine sem segrela v kozici, in ko je bil sirup pripravljen, so bili vanj dodani še mandlji, ki sem jih na zmernem ognju mešala toliko časa, da je voda povsem izparela in je nastal gost sirup. Po približno 20 minutah kuhanja so bili praženi mandlji gotovi in pripravljeni za preizkus. Seveda sem morala še počakati, da so se ohladili in se nisem kje opekla. 

Po kakšni uri čakanja so bili res pripravljeni in lahko sem ji poizkusila. Bili so tako dobri, da sem res vesela, da mi je bilo žal, da nisem pripravila večje količine, še enkrat pa se mi jih ne da delati. No vsaj danes ne. Tako, da bodo tile mandlji zdržali morda do večera. Sedaj vsaj vem, da jih moram narediti precej več, da jih bom lahko imela še za v službo. Najbrž vsaj štirikrat več kot toliko, kolikor sem jih sedaj naredila. Sedaj mi tudi celo stanovanje diši po cimetu in verjetno mi bo že jutri zjutraj žal, da se jih nisem še enkrat spravila naredit.

Še dobro, da imam tako velikansko zalogo in da jih lahko še nekaj časa pražim, če mi bo do tega. Očitno sem se res naveličala vseh ostalih oreščkov in mi sedaj mandlji tako zelo odgovarjajo v vsem, kar se spomnim. Res, da so precej trdi in moram paziti, kako jih pripravim, ampak so pa božansko dobri kjerkoli.

Obstaja maskara tudi za občutljive oči

Pred časom sem začela opažati, da mi maskara, s katero si mažem trepalnice, ne odgovarja, ker mi draži oči. Tako sem v službi pogosto dobila solzne in srbeče oči. To pa je bilo precej nerodno, ker sem neprestano s strankami in si tega enostavno ne morem privoščiti. Tako sem začela v službo hoditi, brez da bi si namazala trepalnice, ker sem se bala, da mi maskara ne bo dražila oči.

Kar nekaj časa sem hodila v službo brez maskare, potem pa mi je sodelavka rekla, da sem sedaj čisto drugačna, ker si ne mažem več trepalnic. To me je presenetilo, da je to takoj opazila. Ko sem ji povedala, da mi maskara draži oči in da je ne morem uporabljati, mi je povedala, da obstaja maskara, ki je primerna za občutljive oči. 

Še isti dan sem odhitela po službi v drogerijo, da si jo kupim. Ker nisem vedela, katere maskare so to, sem za pomoč prosila prodajalko. Tako sem lahko izbirala med tremi. Da sem bila res 100 % sem izbrala najdražjo.

Te maskare se v bistvu imenujejo hipoalergenske maskare in so že nekaj časa na našem trgu. Seveda sem jo doma takoj preizkusila in ugotovila, da je res dobra in da se moje oči ne solzijo več. Kako sem bila srečna, ko sem se zjutraj spet lahko naličila tako, kot sem se vedno. Spet sem imela ta moj lepi pogled in lepe velike oči. 

Ena maskara vam lahko naredi prelep pogled in čisto drugačen videz vašega obraza. 

Sama se počasi učim in tako spreminjam svojo kozmetiko, da imam vedno več naravne kozmetike, ker mi bolj odgovarja in sem z njo bolj zadovoljna. Je pa res, da so kozmetični izdelki postali veliko bolj agresivni. Tipični primer tega je bila zame agresivna maskara, sedaj, ko imam hipoalergensko maskaro, pa mojih solznih oči ni več. 

Ko nadležno vnetje mehurja končno zamenja izboljšanje

Danes sem spoznala neko dekle preko prijateljice, ki je ravno imela vnetje mehurja in tako se je celoten čas kavice vrtel okoli te teme. Spila je že nešteto čajev in veliko vode pa ji še kar ni pomagalo. Seveda sem ji svetovala, naj gre domov, da bo lahko v miru počivala in pila čaje. Ampak je imela tako velikanko željo po druženji. Da se ni pustila prepričati.

Kasneje sem ji svetovala, naj si gre v lekarno, ki je bila čisto blizu, vsaj po čaj, ki je namenjen za vnetje mehurja in raje pije ta čaj. V kavarni bodo zagotovo razumeli, saj spila že veliko čajev tisti dan tam. Pa vseeno ni želela tega narediti. Nato sem se pa spomnila, da obstaja v lekarni tudi neko drugo zdravilo v tabletah, ki zelo hitro omilijo vnetje mehurja in odločila se je, da gre končno v lekarno. Vrnila se je res z neko škatlico. In tako vzela tabletko. S pitjem čajev in vode je seveda nadaljevala.

Približno uro od takrat, ko je vzela tabletko, se je odpravila na stranišče in prišla nazaj čisto vesela. Menda je bilo vnetje mehurja mnogo manj boleče kakor prej. Ne vem sicer, kaj je pomagalo. Velika količina čajev ali tabletka ali pa morda oboje.

Sicer pa zares ni pomembno. Bolj je pomembno to, da se ji je nasmeh na obraz vrnil in da se ji je na obrazu poznalo, da nima več bolečin. Tudi teme so ostale bolj prijetne in zanimive ob tisti kavici in ostale smo tam še dobro uro. Bil je vikend in nikamor se nam ni mudilo.

Spomnim se, ko sem jaz kdaj imela težave z mehurjem. Tista nadležna bolečina in nenehen obisk stranišča, ki se ne nehata in potem končno olajšanje, ko se začne vse izboljševati. Takšne težave, ki jih povzroči vnetje mehurja, so resnično neprijetne in jih nikomur ne privoščim.…

Staranje je lahko lepo, če si srečen v objemu ljubljene osebe

Ljudje se ne zavedamo, kako srečni smo lahko, če je zraven nas oseba, ki nas ljubi. Koliko je to vredno, ko tečejo dnevi, meseci, leta. Danes je veliko ljudi samskih in ko so mlajši, je to vse lepo in prav. Lepo jim je, ker imajo čas samo zase, ker lahko gredo kamorkoli želijo, nihče jih ne ovira. Potem pa, ko pretečejo ta mlada leta in pridejo v srednja leta, se počasi vse začne obračati. 

Ljudje se takrat počasi umirjajo, niso več za tako hitro in pestro življenje. Tisti, ki imajo partnerje, začnejo uživati z njimi in tako tisti samski počasi ostajajo sami. Nekateri poskusijo živeti naprej takšno življenje, kot so ga do sedaj, nekateri pa postanejo osamljeni in zanje ni to prav nič lepo.

Sama, ko opazujem, kako sta moja dva starša srečna, ko sta skupaj. Vsako jutro vstaneta z nasmeškom na obrazu, se smejita in preživita dan večina časa skupaj. Znata ceniti trenutke in vesta, da niso več pomembne malenkosti in da je življenje najlepše, če se zjutraj prebudita zdrava in brez bolečin. Skupno staranje je res lepo. 

Po drugi strani pa vidim prijateljico, ki je v srednjih letih in se bojuje z osamljenostjo. Najtežje ji je biti doma, ker nima nobenega z katerim bi lahko delila dogodke, spomine v končni fazi skuhane jedi, ki jih na koncu poje sama. Ne, ni lepo biti sam, čeprav če vprašaš samske ljudi, bodo še vedno rekli, da je lepo. 

Staranje v dvoje je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi, da boš imel lepa leta in ti bodo dnevi lepi in srečni. 

Sanja se mi ne, kaj je brizganje plastike, ampak kar je pomembno, je to, da moža to delo veseli

Včasih si želim, da bi moj mož delala kaj drugega v življenju in bi poslušala še kaj drugega, kakor kaj je brizganje plastike in kaj se lahko iz tega naredi. Danes sem zopet poslušala, kako je izdeloval nekakšen tehnični izdelek in kako dobro mu je šlo in tako dalje. Jaz se seveda vedno pretvarjam, da vse razumem v resnici, se mi pa sanja ne, o čem govori.

Saj nisem nerazgledana, ampak nekatere stvari me enostavno ne zanimajo toliko, da bi jih lahko razumela. Posledično po niti ne poslušam, kaj mi nekdo govori. Vem grozna sem, ampak ne vem, kje bi mi brizganje plastike prišlo prav v življenju. Ukvarjam se s popolnoma drugimi stvarmi in moje misli so vedno popolnoma drugje. 

Sicer pa tudi mojemu možu ni nič kaj preveč jasno, ko mu začnem razlagati o tem, kakšno knjigo berem ali pa kakšno obleko sem zašila. No, če skuham kaj dobrega, je vedno vesel in celo posluša, kaj je notri, da ve, kaj je tisto dobro. Jaz pa žal pojma nimam, zakaj bi mi brizganje plastike koristilo.

Edino enkrat me je zanimalo, to se celo spomnim. Ko mi je razlagal, kako je delal neke dekorativne izdelke, ki jih je brizganje plastike naredilo. Tisto je bilo res zelo lepo. Tiste dekoracije sem si celo zaželela imeti doma. Celo dobila sem eno za darilo. Nekakšen okrasni podstavek. Ampak karkoli je delal pred tem in po tem je bilo pa bolj za razne tehnične stvari, na katere se nikakor ne spoznam.

Se pa vsaj trudim, da deluje, da me res zanima, kar dela in seveda ga vedno pohvalim, ker vem, da mu to zelo veliko pomeni in še z večjim veseljem dela to, kar dela. Vem, da je lepo, če se kogarkoli spodbuja tam, kjer ga nekaj zelo veseli, ker se mu s tem pomaga, da ima še več motivacije. Tako, da brizganje plastike gor ali dol, kljub temu da tega ne razumem, sem pa vesela, da dela nekaj, kar ga zelo veseli.…

Poletna posteljnina za sina in dekoracija doma

Začeli so se toplejši dnevi in nujno se je morala posteljnina v sinovi sobi zamenjati. Do sedaj je bila še zimska in očitno mu je bilo ponoči že kar vroče. Odpravla sva se v trgovino, da bi sam izbral katera posteljnina mu je najbolj všeč. Opomnila sem ga, naj gleda, da bo material pravi in dimenzije točne. Pred nekaj leti je šel sam v nakup in seveda posteljnina, ki jo je izbral bila premajhna za njegovo posteljo. 

Nekaj časa sva se sprehajal po oddelku za spalnico in končno je izbral nekaj najljubših. Pregledala sem jih, saj sem se hotela prepričati, da je posteljnina pravih dimenzij. Predlagala sem mu naj izbere še:

  • Vzglavnik
  • Rjuho za vzmetnico
  • Brisače

Tudi zase sem nabrala nekaj malenkosti, saj se vedno dobro počutim, ko imam nekaj novih reči za polepšanje doma. Kupila sem novo vazo za rože, nekaj kuhinjskih pripomočkov in zavese. Pomislila sem, da bi tudi meni prišla prav nova posteljnina, saj je bila ta, ki sem jo imela sedaj že kar stara. Vrnila sva se na oddelek za spalnice in sin mi je z veseljem pomagal pri izbiri. 

Želela sem, da je posteljnina bolj luksuzna in višje kakovosti. Rada imam svetle barve, zato sva iskala nekaj v takšnih tonih. Izbrala sem kar dve, saj se nisem mogla odločiti samo za eno. Obe sta bile svileni in tople bele barve. Ena je imela manjši detajl na robu, kar ji je dalo še bolj prestižen izgled. 

Z nakupom sva bila oba zelo zadovoljna in se počasi odpravila proti domu. Vse stvari sva previdno dajala iz vrečke in še enkrat pogledala kaj sva kupila. Odstranila sem etiketo iz vaze ter jo takoj položila na polico. Sledila je posteljnina katero sem takoj oprala, saj sva si jo oba s sinom želela čimprej preizkusiti.…

Prijateljici je hialuronska kislina, povečala zgornjo ustnico za zelo dolgo časa

Moja prijateljica se je dolgo odločala, ali bo polnilo za povečanje ustnic hialuronska kislina ali botox. Želela je namreč poseg, ki bi bil čim bolj naraven. Dolgo časa je zbirala podatke in bila pri kar nekaj lepotnih kirurgih, da so ji povedali, kar je želela vedeti, da se pravilno odloči.

Zgornjo ustnico si je želela povečati zato, ker ni imela volumna. In ni bilo nekaj, kar vidi samo ona. Sicer meni osebno ni bilo moteče, ampak verjetno bi se počutila podobno, če bi imela to sama. Imela je sicer zelo lepo obliko ustnic, ampak zgornja je bila ploščata. Po tem, ko je slišala pluse in minuse, ki ga imata hialuronska kislina in botox, se je odločila. In odločitev je bila hialuronska kislina, ki bo oblikovala njeno ustnico. Razlog je bil predvsem zato, ker količina polnila, ki bi si ga dala, bi bila verjetno dovolj, da ne bi bilo treba njej tega obnavljati. Ker je v telesih hialuronska kislina naravno prisotna, bi takšno polnilo lahko doseglo ponovno izgradnjo v njenem telesu v večji količini in zato polnilo ne bi bilo treba več obnavljati. 

Ko sva se zopet dobili, je imela polnilo že v ustnici in razlike v velikosti praktično ni bilo. Je imela vidno večji volumen, ampak ni si pa povečala ustnice, ker tega ni želela. In res je hialuronska kislina, v njeni ustnici bila videti zelo naravno. Mnogo bolj kakor pri kakšnih drugih posegih. Seveda je rekla, da za drugo, kako bo naprej, bo pa videla, kaj se bo dogajalo po šestih mesecih, ko običajno hialuronska kislina začne izginjati in je potrebna obnova.

Po enem letu je res imela še vedno enako polne ustnice kakor takrat. Morda za malenkost manj, ampak volumen je ostal in ni bilo videti, da bi potrebovala obnovo. Videti je, da je hialuronska kislina, kot napovedano sprožila proces naravnega nastajanja in sedaj se obnavlja sama.

Poletni tabori so nekaj najlepšega za otroke

Otroci imajo vedno polno energije in ko pride čas počitnic, se na žalost ne končajo naše službe, tako moramo poskrbeti za varstvo svojih otrok, nekatere čuvajo stari starši, nekateri so dovolj veliki, da so sami doma, drugi pa imajo možnost, da gredo na poletni tabor ali kamp. 

Sama, ko sem bila majhna, so me starši vedno dajali na poletni tabor, in ker sem se imela tako lepo, sedaj delam isto, da svoje otroke vpišem na poletni tabor, ker vem, da jim bo tam zelo lepo. Ker mi je en poletni tabor zelo lep, tako otroci hodijo tja vsako leto. Sprva sem še premišljevala, ali bi jih dala tudi v kateri drugi tabor, ampak se imajo v tem tako lepo, da ne bom spreminjala, ker so si dobili že prijatelje. Tako komaj čakajo, da se naslednje leto spet vidijo in skupaj doživijo različne stvari.

Prvič, ko sem otroka peljala na tabor, sem pričakovala, da se bosta saj malo ustrašila, pa ni bilo tako. Verjetno je veliko prispevalo to, da sta šla skupaj, da ni šel samo eden. Tako sta se počutila varno. Midva z možem pa sva bila veliko bolj mirna, ker sta bila skupaj. To so bila zanju nepozabna poletja. Včasih sva rezervirala dva datuma, tako sta otroka bila na taboru skoraj celih 14 dni. To je bilo veselje, ko sta prišla domov. Po drugi strani pa sta potrebovala kar nekaj časa, da sta se navadila na stare tire, ker sta v času tabora toliko doživela. 

Otroci potrebujejo akcijo, nikar ne mislite, če bodo doma, da je zanje to najboljše. Oni morajo od doma, raziskovati, spoznavati, učiti. To je za njih veliko boljše, kot pa da so samo doma.