Invisalign

Skoraj sem pozabila fanta zjutraj opomniti, da mora prevzeti Invisalign, ki ga čaka pri ortodontu. Tako je raztresen, zadnje čase, da niti ne vem, ali mu uspe, kaj jesti čez dan. Če mu ne bi zjutraj pripravila zajtrka, ne vem, ali ne bi kje omedlel. Ima namreč zel veliko dela v podjetju, ker delajo neke nadgradnje in mislim, da mu ne gre najbolje. Ne govori zelo veliko o tem, ker ko pride domov, je običajno zelo utrujen in zaspi kar v dnevni. Če ga ne bi po nekaj urah zbudila, da gre pod tuš in povečerja, kar skuham, potem bi najverjetneje do jutra tam spal ves neurejen. 

Ko sem mu poslala sporočilo, da naj ne pozabi na Invisalign, pri ortodontu me je takoj prosil, če obstaja možnost, da jaz prevzamem to tam, ker mu drugače ne bo do naslednjega tedna to uspelo. Še dobro, da ima mene, ker drugače bo verjetno Invisalign, še kakšen mesec tam. In tako se je moje prosto popoldne že začelo polniti z opravki, ki jih moram narediti zanj. Kar je v resnici kar normalno zadnje mesece, Upam, da bo konec tedna toliko spočit, da mi malce pove, kakšna je situacija in lahko tudi jaz vem, koliko časa bo to še trajalo, da mu bom pomagal. Malce mi primanjkuje časa za svoje stvari. Sicer to, da grem po Invisalign, še ni najbolj časovno neprijetno opravilo, vseeno je pa veliko takšnih primerih, kot je to.

Če dobro pomislim, me prav zanima ali bo Invisalign, pravzaprav uspel nositi. Malce me skrbi, da mu bo to zelo hitro ušlo iz misli, ker ima polno glavo z vsem možnim. Bolj, ko ga opazujem in ko si predstavljam, kako bi bilo meni, bolj se mi zdi, da bi bila nekje na podobnem. Raztresena preveč okupirana, pod stresom in zagotovo pozabljiva. Še dobro, da nimava oba čudnih obdobij na poslovnih področjih ali kje drugje, ker tam bi tale Invisalign več let čakal pri ortodontu. 

…