Staranje je lahko lepo, če si srečen v objemu ljubljene osebe

Ljudje se ne zavedamo, kako srečni smo lahko, če je zraven nas oseba, ki nas ljubi. Koliko je to vredno, ko tečejo dnevi, meseci, leta. Danes je veliko ljudi samskih in ko so mlajši, je to vse lepo in prav. Lepo jim je, ker imajo čas samo zase, ker lahko gredo kamorkoli želijo, nihče jih ne ovira. Potem pa, ko pretečejo ta mlada leta in pridejo v srednja leta, se počasi vse začne obračati. 

Ljudje se takrat počasi umirjajo, niso več za tako hitro in pestro življenje. Tisti, ki imajo partnerje, začnejo uživati z njimi in tako tisti samski počasi ostajajo sami. Nekateri poskusijo živeti naprej takšno življenje, kot so ga do sedaj, nekateri pa postanejo osamljeni in zanje ni to prav nič lepo.

Sama, ko opazujem, kako sta moja dva starša srečna, ko sta skupaj. Vsako jutro vstaneta z nasmeškom na obrazu, se smejita in preživita dan večina časa skupaj. Znata ceniti trenutke in vesta, da niso več pomembne malenkosti in da je življenje najlepše, če se zjutraj prebudita zdrava in brez bolečin. Skupno staranje je res lepo. 

Po drugi strani pa vidim prijateljico, ki je v srednjih letih in se bojuje z osamljenostjo. Najtežje ji je biti doma, ker nima nobenega z katerim bi lahko delila dogodke, spomine v končni fazi skuhane jedi, ki jih na koncu poje sama. Ne, ni lepo biti sam, čeprav če vprašaš samske ljudi, bodo še vedno rekli, da je lepo. 

Staranje v dvoje je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi, da boš imel lepa leta in ti bodo dnevi lepi in srečni. 

Sanja se mi ne, kaj je brizganje plastike, ampak kar je pomembno, je to, da moža to delo veseli

Včasih si želim, da bi moj mož delala kaj drugega v življenju in bi poslušala še kaj drugega, kakor kaj je brizganje plastike in kaj se lahko iz tega naredi. Danes sem zopet poslušala, kako je izdeloval nekakšen tehnični izdelek in kako dobro mu je šlo in tako dalje. Jaz se seveda vedno pretvarjam, da vse razumem v resnici, se mi pa sanja ne, o čem govori.

Saj nisem nerazgledana, ampak nekatere stvari me enostavno ne zanimajo toliko, da bi jih lahko razumela. Posledično po niti ne poslušam, kaj mi nekdo govori. Vem grozna sem, ampak ne vem, kje bi mi brizganje plastike prišlo prav v življenju. Ukvarjam se s popolnoma drugimi stvarmi in moje misli so vedno popolnoma drugje. 

Sicer pa tudi mojemu možu ni nič kaj preveč jasno, ko mu začnem razlagati o tem, kakšno knjigo berem ali pa kakšno obleko sem zašila. No, če skuham kaj dobrega, je vedno vesel in celo posluša, kaj je notri, da ve, kaj je tisto dobro. Jaz pa žal pojma nimam, zakaj bi mi brizganje plastike koristilo.

Edino enkrat me je zanimalo, to se celo spomnim. Ko mi je razlagal, kako je delal neke dekorativne izdelke, ki jih je brizganje plastike naredilo. Tisto je bilo res zelo lepo. Tiste dekoracije sem si celo zaželela imeti doma. Celo dobila sem eno za darilo. Nekakšen okrasni podstavek. Ampak karkoli je delal pred tem in po tem je bilo pa bolj za razne tehnične stvari, na katere se nikakor ne spoznam.

Se pa vsaj trudim, da deluje, da me res zanima, kar dela in seveda ga vedno pohvalim, ker vem, da mu to zelo veliko pomeni in še z večjim veseljem dela to, kar dela. Vem, da je lepo, če se kogarkoli spodbuja tam, kjer ga nekaj zelo veseli, ker se mu s tem pomaga, da ima še več motivacije. Tako, da brizganje plastike gor ali dol, kljub temu da tega ne razumem, sem pa vesela, da dela nekaj, kar ga zelo veseli.

Poletna posteljnina za sina in dekoracija doma

Začeli so se toplejši dnevi in nujno se je morala posteljnina v sinovi sobi zamenjati. Do sedaj je bila še zimska in očitno mu je bilo ponoči že kar vroče. Odpravla sva se v trgovino, da bi sam izbral katera posteljnina mu je najbolj všeč. Opomnila sem ga, naj gleda, da bo material pravi in dimenzije točne. Pred nekaj leti je šel sam v nakup in seveda posteljnina, ki jo je izbral bila premajhna za njegovo posteljo. 

Nekaj časa sva se sprehajal po oddelku za spalnico in končno je izbral nekaj najljubših. Pregledala sem jih, saj sem se hotela prepričati, da je posteljnina pravih dimenzij. Predlagala sem mu naj izbere še:

  • Vzglavnik
  • Rjuho za vzmetnico
  • Brisače

Tudi zase sem nabrala nekaj malenkosti, saj se vedno dobro počutim, ko imam nekaj novih reči za polepšanje doma. Kupila sem novo vazo za rože, nekaj kuhinjskih pripomočkov in zavese. Pomislila sem, da bi tudi meni prišla prav nova posteljnina, saj je bila ta, ki sem jo imela sedaj že kar stara. Vrnila sva se na oddelek za spalnice in sin mi je z veseljem pomagal pri izbiri. 

Želela sem, da je posteljnina bolj luksuzna in višje kakovosti. Rada imam svetle barve, zato sva iskala nekaj v takšnih tonih. Izbrala sem kar dve, saj se nisem mogla odločiti samo za eno. Obe sta bile svileni in tople bele barve. Ena je imela manjši detajl na robu, kar ji je dalo še bolj prestižen izgled. 

Z nakupom sva bila oba zelo zadovoljna in se počasi odpravila proti domu. Vse stvari sva previdno dajala iz vrečke in še enkrat pogledala kaj sva kupila. Odstranila sem etiketo iz vaze ter jo takoj položila na polico. Sledila je posteljnina katero sem takoj oprala, saj sva si jo oba s sinom želela čimprej preizkusiti.

Prijateljici je hialuronska kislina, povečala zgornjo ustnico za zelo dolgo časa

Moja prijateljica se je dolgo odločala, ali bo polnilo za povečanje ustnic hialuronska kislina ali botox. Želela je namreč poseg, ki bi bil čim bolj naraven. Dolgo časa je zbirala podatke in bila pri kar nekaj lepotnih kirurgih, da so ji povedali, kar je želela vedeti, da se pravilno odloči.

Zgornjo ustnico si je želela povečati zato, ker ni imela volumna. In ni bilo nekaj, kar vidi samo ona. Sicer meni osebno ni bilo moteče, ampak verjetno bi se počutila podobno, če bi imela to sama. Imela je sicer zelo lepo obliko ustnic, ampak zgornja je bila ploščata. Po tem, ko je slišala pluse in minuse, ki ga imata hialuronska kislina in botox, se je odločila. In odločitev je bila hialuronska kislina, ki bo oblikovala njeno ustnico. Razlog je bil predvsem zato, ker količina polnila, ki bi si ga dala, bi bila verjetno dovolj, da ne bi bilo treba njej tega obnavljati. Ker je v telesih hialuronska kislina naravno prisotna, bi takšno polnilo lahko doseglo ponovno izgradnjo v njenem telesu v večji količini in zato polnilo ne bi bilo treba več obnavljati. 

Ko sva se zopet dobili, je imela polnilo že v ustnici in razlike v velikosti praktično ni bilo. Je imela vidno večji volumen, ampak ni si pa povečala ustnice, ker tega ni želela. In res je hialuronska kislina, v njeni ustnici bila videti zelo naravno. Mnogo bolj kakor pri kakšnih drugih posegih. Seveda je rekla, da za drugo, kako bo naprej, bo pa videla, kaj se bo dogajalo po šestih mesecih, ko običajno hialuronska kislina začne izginjati in je potrebna obnova.

Po enem letu je res imela še vedno enako polne ustnice kakor takrat. Morda za malenkost manj, ampak volumen je ostal in ni bilo videti, da bi potrebovala obnovo. Videti je, da je hialuronska kislina, kot napovedano sprožila proces naravnega nastajanja in sedaj se obnavlja sama.

Poletni tabori so nekaj najlepšega za otroke

Otroci imajo vedno polno energije in ko pride čas počitnic, se na žalost ne končajo naše službe, tako moramo poskrbeti za varstvo svojih otrok, nekatere čuvajo stari starši, nekateri so dovolj veliki, da so sami doma, drugi pa imajo možnost, da gredo na poletni tabor ali kamp. 

Sama, ko sem bila majhna, so me starši vedno dajali na poletni tabor, in ker sem se imela tako lepo, sedaj delam isto, da svoje otroke vpišem na poletni tabor, ker vem, da jim bo tam zelo lepo. Ker mi je en poletni tabor zelo lep, tako otroci hodijo tja vsako leto. Sprva sem še premišljevala, ali bi jih dala tudi v kateri drugi tabor, ampak se imajo v tem tako lepo, da ne bom spreminjala, ker so si dobili že prijatelje. Tako komaj čakajo, da se naslednje leto spet vidijo in skupaj doživijo različne stvari.

Prvič, ko sem otroka peljala na tabor, sem pričakovala, da se bosta saj malo ustrašila, pa ni bilo tako. Verjetno je veliko prispevalo to, da sta šla skupaj, da ni šel samo eden. Tako sta se počutila varno. Midva z možem pa sva bila veliko bolj mirna, ker sta bila skupaj. To so bila zanju nepozabna poletja. Včasih sva rezervirala dva datuma, tako sta otroka bila na taboru skoraj celih 14 dni. To je bilo veselje, ko sta prišla domov. Po drugi strani pa sta potrebovala kar nekaj časa, da sta se navadila na stare tire, ker sta v času tabora toliko doživela. 

Otroci potrebujejo akcijo, nikar ne mislite, če bodo doma, da je zanje to najboljše. Oni morajo od doma, raziskovati, spoznavati, učiti. To je za njih veliko boljše, kot pa da so samo doma.