Rezkar mi je odprl nov pogled na obdelavo lesa.

Prvič sem se z rezkarjem srečal, ko sem se odločil izdelati manjšo knjižno polico iz masivnega lesa. Do takrat sem večinoma uporabljal osnovno ročno orodje, zato mi je rezkar deloval nekoliko zastrašujoče. Kljub temu sem se odločil, da ga preizkusim, saj sem želel, da bi robovi police imeli lep, zaobljen zaključek.

Najprej sem si sposodil ročni rezkalnik od prijatelja, ki mi je tudi razložil osnovne nastavitve in varnostne ukrepe. Presenetilo me je, kako natančno lahko rezkar oblikuje robove in ustvari popolnoma enakomeren profil. Prvi poskusi so bili previdni in počasni, saj sem se bal, da bi les poškodoval, a kmalu sem dobil občutek in začel delati bolj samozavestno.

Pri delu sem opazil, da je pomembno voditi orodje v pravi smeri, da rez ne cefra lesa. Prav tako sem hitro ugotovil, da kakovostno rezilo močno vpliva na končni rezultat. Z ostrim rezilom so robovi gladki, brez dodatnega brušenja.

Rezkar mi je odprl nov pogled na obdelavo lesa.

Knjižna polica je na koncu izpadla odlično. Zaobljeni robovi so ji dali povsem drugačen videz, skoraj kot bi šlo za profesionalno izdelan kos pohištva. Od takrat sem rezkar uporabil še pri izdelavi kuhinjskih polic, manjših okenskih okvirjev in celo pri izdelavi lesenih igrač za nečake.

Rezkar mi je odprl nov pogled na obdelavo lesa. Prej sem se izogibal bolj zapletenim oblikam in detajlom, zdaj pa se pogosto lotim tudi zahtevnejših projektov. Čeprav se mi je na začetku zdel to orodje namenjeno samo izkušenim mizarjem, sem ugotovil, da ga lahko uspešno uporablja tudi začetnik, le nekaj vaje in potrpežljivosti je potrebne.

Danes ga imam tudi doma in ga uporabljam skoraj pri vsakem projektu. Veseli me, da lahko vsak kos lesa prilagodim svoji ideji in dodam unikatne detajle, ki jih brez rezkarja ne bi mogel ustvariti. To je orodje, ki je hitro postalo nepogrešljivo v moji delavnici.

Odkar imam svoj rezkar, opažam, da se lotim več ustvarjalnih projektov kot prej. Navdihuje me občutek, da lahko preprost kos lesa spremenim v nekaj posebnega, unikatnega in trajnega, kar bo služilo dolga leta.…

Očetovi nadstreški za avto postavljeni s prijateljevo pomočjo

V naši družini velja, da kadar se oče nečesa loti, to vedno tudi naredi temeljito. Tako je bilo tudi tokrat, ko je sklenil, da bodo pred hišo postavljeni nadstreški za avto. Do zdaj so naši avtomobili vedno stali na prostem.

Pozimi so bila stekla zjutraj vedno zaledenela, poleti pa smo sedali na razbeljene sedeže. Oče je rekel, da je tega dovolj in da je čas, da našim vozilom omogočimo streho nad glavo. Akcija nadstreški za avto se je začela. Zamisel pa je imela en problem, oče ni želel najeti nobenega mojstra, ampak se je odločil, da bo delo opravil kar sam. Če je postavil hišo, potem nadstreški za avto ne bi smeli biti problem. Seveda pa se tako zahtevnega projekta ni lotil sam, zato je na pomoč poklical dolgoletnega prijatelja iz otroštva, ki je po poklicu varilec in ima ogromno znanja o kovinskih konstrukcijah. Skupaj sta začela načrtovati.

Očetovi nadstreški za avto postavljeni s prijateljevo pomočjo

Dolgo sta sedela nad papirji in risala skice. Merila sta prostor pred hišo, izbirala različne materiale in primerjala cene. Končno sta se odločila za kovinsko konstrukcijo s streho iz neprosojnega polikarbonata, ki je trpežen. Mama je dodala, da naj bo vse skupaj tudi lepo, da se bo skladalo z videzom hiše. Ko je končno prispel material, se je začelo pravo delo. Skopali smo temelje, v katere sta zabetonirala nosilne stebre. Delo je bilo fizično naporno, zato sva tudi midva z bratom pomagala z nošenjem orodja, čiščenjem in nošenjem hladne pijače. Počasi je konstrukcija rasla pred našimi očmi.

Vsak dan se je videlo več in več. Po celem tednu truda so nadstreški za avto ponosno stali kot varuhi avtomobilov. Oče je bil vidno ponosen, prijatelj pa je z nasmehom dodal, da bi lahko odprli podjetje. In nadstreški za avto so močni, lični in točno takšni, kot si jih je zamisli oče. Zdaj nas ne skrbi več ne dež, ne sneg in ne zmrzal.…

Kolonoskopija samoplačniško me je prav rešila

Nekaj časa nazaj sem kar naenkrat začel čutiti močne bolečine v trebuhu. Na začetku pa sem si tako kot po navadi mislil, da ne gre za nič hujšega. Zdelo se mi je, da gre za kakšne standardne bolečine, ki bodo že s časom minile. Sam sem bil namreč tudi tip človeka, ki se ni najraje odpravil do zdravnika. Zato sem vedno počakal in računal na to, da bo moj imunski sistem že sam poskrbel za vse težave. A v tem primeru pa temu ni bilo tako. Bolečine niso izginile kar tako, kvečjemu so se stopnjevale. 

Na pregledu pri zdravniku pa sem ugotovil, da bo potrebna kolonoskopija. Tedaj pa so me prav prestrašile vse tiste čakalne vrste javnega zdravstva. Zato sem se začel bolj naslanjati na idejo kolonoskopija samoplačniško. Na ta način sem lahko bil namreč prepričan, da bom prišel na vrsto takoj, oziroma zelo hitro.

Kolonoskopija samoplačniško me je prav rešila

Seveda pa me je na začetku precej skrbela cena in koliko me bo vse skupaj stalo. Zato sem najprej malo preveril, kakšno ima približno ceno kolonoskopija samoplačniško. Na spletu sem našel kar nekaj zadetkov iskanja, kateri pa so me precej pozitivno presenetili. Videl sem lahko, da cena za samoplačniško kolonoskopijo sploh ni tako visoka, kot se mi je zdelo. Po navadi sem namreč vedno besedo samoplačniško povezoval z zelo visokimi cenami, kar pa tukaj ni bil primer. 

Zato sem se kar prijavil, ter poklical enega izmed strokovnjakov, ki sem jih našel na spletu. Tedaj sem pridobil ustrezen termin in sem se že lahko odpravil. Termin je bil namreč že čez nekaj dni. Na pregledu pa mi je kolonoskopija samoplačniško pokazala, da na srečo ni bilo nič hujšega. Imel sem rahlo vnetje, kar se je dalo zelo hitro pozdraviti z določenimi antibiotiki. Tako sedaj vem, da naslednjič ne smem toliko odlašati z pregledom, saj ni to prav nič strašnega. …

Kako so danes telegrami bolj redki, kot so bili včasih

Zdi se mi da so danes telegrami zaradi vse te digitalizacije, morda še vseeno premalokrat uporabljeni. Čeprav gre res za bolj tradicionalno obliko izražanja, tako sožalja kot tudi čestitk, pa vseeno nosijo bolj uraden ton kot kakšno SMS sporočila ali telefonski klic.

Prav tako pa telegram dostavi poštar, ki pa temu doda dodatno težo in pomen. Sicer starejše generacije bolj cenijo takšno vrsto komunikacije, a se mi zdi da med mladimi telegrami niso tako aktualni. Še danes srečam koga ki sploh ne ve kaj telegrami sploh so. Tako jim razložim da gre za kratko sporočila ki se po navadi pošilja ob posebnih priložnostih, kot so to na primer kakšne poroke rojstva smrti, kakšne posebne obletnice ali druge življenjske prelomnice. Včasih je telegram pomenil kot nekakšen hiter način komuniciranja na daljavo, še posebej za kakšne pomembne informacije v času ko še ni bilo telefonov ali interneta.

Kako so danes telegrami bolj redki, kot so bili včasih

Danes pa telegrami bolj predstavljajo kot neko simbolično gesto, s katerim izrazimo spoštovanje sočutje ali veselje o večjih dogodkih. Lahko se pošiljajo ob smrti in preko njih izrazimo sožalja, še posebej če ne moremo biti prisotni na pogrebu, ampak želimo vseeno na spoštljiv način izkazati podporo. Prav tako pa lahko tudi ob poroki, rojstvu, pošljemo elegantno in svečano obliko čestitke, ki pa lahko dodamo tudi kakšno darilo zraven. Ker telegrami toliko izstopajo od običajnih SMS sporočil, si ga prejemnik po navadi in zapomnil še kar nekaj časa. Bi pa lahko telegrame uporabili tudi, če želimo narediti bolj uraden in premišljen vtis v imenu kolektiva oziroma podjetja ali druga organizacije.

Res je da so danes hitrejši in bolj praktični načini za komunikacijo, še posebej takrat ko je mogoče ta osebni stik bolj primeren, saj na primer ob sožalju je bolj primeren telefonski klic in osebna prisotnost, prav tako pa lahko izpade tudi telegram zelo neiskreno, še posebej če ta ne izraža osebne topline. Včasih pa telegrami pridejo tudi prepozno, za kar pa je časovna ustreznost zelo pomembna.

Moram reči da tudi sama še nikoli nisem prejela telegrama, prav tako pa še tudi nisem nobenega poslala.…

Luka Koper ni samo pristanišče, je stičišče sveta

Prvič sem obiskal Luka Koper povsem iz radovednosti. Vedel sem, da gre za pomembno pristanišče, a dokler ne vidiš stvari od blizu, si težko predstavljaš, kaj vse tam poteka. Ko sem stopil na območje pristanišča, me je presenetila njegova velikost in živahnost – povsod se je nekaj dogajalo. Ladje, dvigala, tovornjaki, zaposleni… vse je delovalo kot ogromen, dobro usklajen stroj.

Zanimalo me je, kako tak sistem sploh deluje, zato sem si vzel čas in si organiziral ogled. Ekipa v Luki Koper me je prijazno sprejela in mi razložila marsikaj, kar sicer ostane očem skrito. Ogledal sem si različna območja, od terminalov za avtomobile do skladišč, kjer se shranjuje različno blago. Vse je bilo izjemno organizirano, nič ni bilo prepuščeno naključju.

Še posebej me je navdušilo, kako poteka usklajevanje med različnimi oddelki. Od logistike do varnosti, vsak ima svojo vlogo in vse teče, kot mora. Videti v živo, kako se upravlja tovor, kako se pripravljajo ladje in kako pomembna je vsaka malenkost, je bilo zame nekaj povsem novega.

Luka Koper ni samo pristanišče, je stičišče sveta

Luka Koper me ni navdušila samo kot logistični center, ampak tudi kot primer dobre prakse. Spoznal sem, koliko napora vlagajo v okoljsko odgovornost: zmanjševanje emisij, iskanje trajnostnih rešitev, sodelovanje s skupnostjo. To mi je pokazalo, da gre za več kot le pretovarjanje tovora.

Po obisku sem imel občutek, da sem dobil vpogled v nekaj res pomembnega, nekaj, kar pogosto vzamemo za samoumevno, a brez česar sodoben svet ne bi deloval tako, kot deluje. Luka Koper mi je odprla oči in mi pustila globok vtis. To ni samo pristanišče, to je stičišče sveta in nekaj, na kar smo lahko ponosni.

Od takrat naprej gledam na vsak paket, ki pride iz tujine, z drugačnimi očmi. Vem, koliko dela, koordinacije in znanja stoji za tem, da stvar pravočasno pride do mene. Luka Koper ni le logistična točka – je srce pretoka blaga, ki tiho podpira naš vsakdan.…

Vitamin c – stvar, o kateri v času prehladov vsi govorimo

Ko pride jesen in zima, se kar naenkrat vsi začnejo spraševati isto stvar: kako ostati zdrav in preživeti sezono prehladov brez hektolitrov čaja in škatel robčkov. In tako vsi začnejo govoriti o eni in isti stvari: vitamin C.

Saj veš, tisti ‘čudežni’ vitamin, ki ga mame in babice omenjajo že od malega, ko so nam tlačile pomaranče in limone v roke. Ampak a res vemo, zakaj je vitamin C tako pomemben?

Ni samo za to, da ne zbolimo. Čeprav, ja, pomaga pri krepitvi imunskega sistema. Ampak ta vitamin ima še cel kup drugih koristi. Recimo, pomaga pri nastajanju kolagena, kar pomeni bolj zdravo kožo, močnejše lase in boljše celjenje ran. Potem je tu še to, da je močan antioksidant, kar pomeni, da ščiti celice pred škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Malo znanstveno, ampak bistvo je: pomaga nam, da ostanemo bolj fit in mlajši dlje časa.

Vitamin c - stvar, o kateri v času prehladov vsi govorimo

Kje ga sploh dobimo? Seveda vsi najprej pomislijo na citruse: pomaranče, limone, mandarine. Ampak zanimivo je, da ga imajo nekatere druge stvari še več. Recimo paprika, kivi, jagode in brokoli. Ja, brokoli! Kdo bi si mislil, da nekaj, kar večina otrok noče pojesti, vsebuje več vitamina C kot kakšna limona.

Seveda pa danes vitamin C najdemo tudi v prehranskih dopolnilih. Tablete, kapsule, praški, izbire je ogromno. Ampak naj bi ga raje vnesli s hrano, ker telo tako lažje izkoristi vse njegove koristi. Če pa ne gre drugače, so tudi dodatki dovolj dobra opcija.

Mimogrede, si vedel, da vitamin C pomaga tudi pri absorpciji železa? To pomeni, da če recimo ješ špinačo ali rdeče meso, je fino, da zraven spiješ še kozarec pomarančnega soka, da telo železo lažje porabi.

Torej, če si to zimo ne želiš preležati v postelji s škatlo robčkov v eni roki in termometrom v drugi, poskrbi, da dobiš dovolj vitamina C. Pa naj bo to z limonado, papriko ali kakšnim dobrim smoothijem, glavno, da ga ne pozabiš.…

Tudi 3d modeliranje lahko spremeni način življenja

V zadnjem času sem imel vedno več prostega časa, ki pa ga nisem znal ne vem kako dobro izkoristiti.

Po osem urnem delu v službi sem dokaj pogosto brezciljno brskal po netu ali pa gledal televizijo. Vse to od moje zadnje poškodbe gležnja in sem moral prekiniti s svojim dotedanjim hobijem, igranjem nogometa. Zdaj sem iskal nekaj novega, nekaj kar bi me resnično pritegnilo. Nekega večera sem med prebiranjem člankov naletele na zanimivo temo, tema, ki je imela naslov 3d modeliranje. Že od nekdaj so me fascinirali digitalni svetovi in oblikovanje, nikoli pa nisem razmišljal, da bi se tega lotil sam. in radovednost mi ni dala miru, pa sem prenesel brezplačen program in začel raziskovati.

Tudi 3d modeliranje lahko spremeni način življenja

Ha ha, prvi poskusi so bili, milo rečeno, prav smešni. Moj prvi model, ki naj bi bil preprost stol, je bolj spominjal na zmečkano gmoto plastike, kot pa karkoli uporabnega. In vendar nisem obupal, vztrajal sem. Sledil sem video vadnicam, prebiral forume za 3d modeliranje in koraka za korakom izboljševal svoje spretnosti. Po nekaj tednih vaj sem že znal ustvariti preproste predmete, skodelico za mojo mamo, vazo za sestro in majhno ptičjo hišico. Prvič po dolgem času sem imel občutek, da bo moj trud poplačan. Ko sem ustvaril svoj prvi realistični model, kopijo starinske svetilke, sem bil navdušen.

Skoraj kot prava je bila. Ideja za 3d modeliranje in da lahko ustvarim nekaj oprijemljivega me je navdala z občutkom ustvarjalnosti, ki ga prej nisem poznal. Danes svoje proste večere preživljam za računalnikom, oblikujem različne projekte in celo razmišljam, da bi nekoč prodajal svoje modele. Moja delovna miza v dnevni sobi je polna natisnjenih skulptur, okraskov in raznih uporabnih predmetov, ki sem jih sam oblikoval. Za 3d modeliranje ni postavljenih mej, meje so samo naša iznajdljivost in naša domišljija.

Nikoli si ne bi mislil, da bom v nečem tako tehničnem našel veselje. Včasih je dovolj le malo radovednosti, da odkriješ strast, ki ti spremeni življenje.…

Pri gozdarskemu delu je vitel postal zelo pomembna oprema

Pri gozdarskemu delu je vitel postal zelo pomembna oprema

Nekaj časa nazaj, sem na naši kmetiji začel nekoliko bolj skrbeti za gozdarski predel dela. Ker sem bil že zadosti star, mi je oče namreč podal neko moje področje, s katerim se bom ukvarjal, da bom lahko pripomogel k kmetiji, oziroma da bom lahko malo pomagal doma. Pri temu pa mi je torej dodelil gozdarstvo. S tem pa sem se srečeval vse skozi svoje otroštvo, tako da mi to ni bilo tuje. Zaradi tega pa je oče tudi menil, da sem najboljši kandidat za to.

Delo pa je bilo precej samoumevno. Ukvarjal sem se s sekanjem drv, ter podiranjem dreves, kjer pa sem od začetka skrbel le za našo kurjavo, saj smo se ogrevali na drva. Tedaj pa smo se odločili, da se bomo malo razširili tudi v prodajo drv, saj smo imeli več kot zadosti gozda, da smo si lahko kaj takšnega privoščili. Zaradi tega, pa sem se nato odločil, da bi bilo dobro investirati v kakšno opremo. Želel pa sem kupiti vitel, kajti vlečenje drv iz gozda je bilo precej mučno, tako da, če sem imel s tem več dni opravka, me je to kar izmučilo.

Tako pa bi mi vitel lahko služil pri temu, da bi vso to delo lahko opravil z traktorjem. To orodje bi namreč pritrdil na traktor, nato pa s tem vlekel vsa debla z gozda, kar pa bi me prihranilo ogromno napora. Zaradi tega pa sem se nato res odločil, da kupim vitel. Prej sem se seveda o temu pogovoril z očetom, saj je bil glavni na kmetiji še vedno on. Rekel pa mi je, da se lahko začnem glede takšnih odločitev odločati sam, saj sem jaz zadolžen za naše gozdnate površine. Zato pa sem opravil nakup, s katerim pa sem lahko nemudoma videl ogromno pozitivnih posledic. Delo je namreč potekalo veliko hitreje in enostavneje. …

Nova pridobitev je bil pos terminal na blagajni

Bila sem pri kozmetičarki, ki pa je moja bivša sodelavka in prijateljica. Kozmetični salon je odprla pred kratkim in postaja vedno bolj uspešna. To sem opazila tudi sama, ko sem jo poklicala, da se naročim, pa sva komaj našli termin, da mi je ustrezal. Bila je zelo predana in izkušena v svoji smeri delovanja. Imela je velik krog znancev, ki so po večini postali njene stranke.

Nova pridobitev je bil pos terminal na blagajni

Ko sem prišla k njej, sva kot po navadi malo poklepetali o službi, o otrocih in še drugih stvareh. Prišli sva na plačilo in vprašala sem jo, če ima že po terminal ali ji moram plačat z gotovino. Ravno ga je naročila, je povedala. Bila je že na banki i se dogovorilo, da ji prinesejo pos terminal in zraven ji pripada še ena ura izobraževanja. Prinesli ji ga bodo naslednji teden in ga namestili. Za začetek bodo dali še nekaj rolic papirja za pos terminal, kasneje pa bo za to poskrbela sama. Pogovarjali sva se, da večina strank sploh ne uporablja gotovine, zato se je tudi odločila, da bo namestila še pos terminal. Čeprav poslovanje za njo ne bo ravno ugodno, saj mora banki plačati provizijo od bančnih kartic. Sicer bo pa zadovoljna za svoje stranke, saj bodo lahko plačevale z plačilnimi karticami. Ne bo jim potrebno tekat za gotovino, ko pridejo k njej. Tudi za njo, bo pozitivno, saj ne bo imela toliko gotovine v salonu, saj vemo, da je denar vaba za tatove. Tudi lažje bo sledila denarju, koliko ga je prišlo v hišo. Tudi jaz sem si malo oddahnila, saj bom lahko plačala s kartico, saj nikoli ne vem, koliko moram še prispevat.

Plačilo s kartico omogoča hitro obdelavo plačila. Zmanjšuje vrste. Tako sva klepetali o pos terminalu in kmalu sem bila tudi jaz končana. Tokrat sem imela gotovino, za naslednjič bom pa lahko že plačala s plačilno kartico.…

Street magic je definitivno nekaj, kar te ustavi

Nekaj časa nazaj sva se s prijateljico odločile, da bova šle malce po nakupih. Že dolgo časa si nisem kupila kaj zase in seveda sem želela imeti nek oddih s svojo najboljšo prijateljico. Tudi moja prijateljica je rekla, da že nekaj časa ni bila po nakupih in da bi zelo rada izkoristila en dan za to. Hvala, pogoj je bilo tudi zelo lepo vreme, zato so se odločile, da bova avto parkira le čisto na drugi strani nakupovalnega centra, zato da se lahko tudi malce sprehodile. Sprehod nama je definitivno zelo pomagal, saj sva si nabrale zelo veliko energije, glede na to, da je bilo tako lepo vreme. Tik pred nakupovalnim centrom pa naju je nekaj definitivno ustavilo. Srečale sva osebo, ki je delala s street magic. Ta street magic je bil definitivno nekaj zelo zanimivega in ravno zato sva se tudi ustavili. Bilo je zelo zanimivo, saj si je ta oseba vzela zelo veliko časa in je bil pred nakupovalnim centrom pravi šov.

Vse skupaj je trajalo nekaj minut in naravno, zato sva se s prijateljico odločila, da se bova ustavile in zadevo tudi pogledale. Ta street magic nama je še dodatno polepša dan, saj je bilo to res nekaj posebnega. Ko se je sama predstava zaključila, sva se končno odpravile v nakupovalni center in je na nadaljevale svoj dan. Po vseh nakupih sva se odpravile še na kosilo in potem počasi domov. Tisti dan sva res videle zelo veliko stvari plus bile sva na sprehodu. Bil je res zelo uspešen dan in definitivno bi ga še kdaj ponovila, sploh pa s to svojo najboljšo prijateljico, katero res redkokdaj vidim. Glede na to, da sem se preselila malce dlje, je zelo težko uskladiti čas, da bi se kdaj videle in ravno zato sveta dan res izkoristile maksimalno. Seveda pa sva poleg nakupovanja in pa sprehoda videle tudi street magic, kar nama je še dodatno polepšalo dan.…